Danes, 12. 1. 2023, smo se z osmošolci podali v Kranj, Prešernovo mesto, kjer smo obiskali hišo, v kateri je veliki pesnik prebival in služboval v jeseni življenja, razstavo o deželi Kranjski v 19. stoletju, Prešernov spomenik, Prešernovo gledališče in Prešernov gaj, kjer mojster verzov počiva ob svoji hčeri svoj večni mir in pokoj. Čeprav je vedel, da:

,,[s]lep je, kdor se s petjam vkvarja,

Kranjec moj mu osle kaže;

pevcu vedno sreča laže,

on živi, umrje brez dnarja’’

… je ob pomoči prijatelja, Matije Čopa, slovensko poezijo vzdignil na raven evropske književnosti in tako slovensko književnost pridružil Goethejevemu konceptu ,,Weltliteratur’’ oz. temu, čemur danes rečemo svetovni literarni kanon.

Kot je Prešeren zapisal prijatelju Smoletu, naj zdaj zapišemo Prešernu:

,,ena se tebi je želja spolnila:
v zemlji domači de truplo leži’’

… mi, živi, pa bomo gojili ljubezen in spoštovanje, medkulturno držo in sožitje ter tradicijo, ki jo je ustvaril veliki pesniški Mojster.

Ob tem pa naj se zahvalim učencem in učenkam 8. razredov za prijetno sodelovanje in aktivno udeležbo in kolegicama, Saši Škruba Bradeško in Marjeti Javor, za pomoč pri izvedbi ekskurzije! Oziroma po Prešernovo:

,,dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!’’

~ Andraž Stevanovski, mag. prof. slov.