Tema letošnjega otroškega parlamenta se glasi Moja poklicna pot. Na letošnjem virtualnem srečanju mladih parlamentarcev se je zbralo kar 44 osnovnošolcev. Našo šolo je predstavljala učenka Anaisa Laignel Sterle. Svoje misli je strnila v zapis:

V četrtek 12.11 se je izpeljal otroški parlament, seveda zaradi trenutne situacije ni bil čisto tak kakor običajno. Del parlamenta je seveda razgreto debatiranje in druženje, ter skupno iskanje idej in rešitev. Človeški stik je v tem primeru izjemno pomemben saj nam prinese določen občutek združitve moči , ko vsi poslušamo in vsi govorimo. Letos smo to naredili preko aplikacije zoom, sicer smo vsi pogrešali realnost, vendar vseeno ni bilo tako daleč od prejšnjih let. 

       Letošnji sestanek je bil zadnji del ciklusa dveh  leta izvajanja določene teme, kar je pomenilo, da je bila naša pozornost usmerjena v iskanje možnih akcij glede na temo. Ker nekateri lani nismo sodelovali, je bila prva točka sestanka predstavitev sklepov, do katerih so prišli v lanskoletnem obdobju. Sklepi so bili porazdeljeni v manjše podteme kot npr: Pametna izbira poklica ter Slovenija, Evropa, svet. 

    Pri predstavitvah  smo se prvič soočili z težavami sodobne tehnologije in modernim prekletstvom z imenom slab wi-fi signal. Potem ko smo premagali brezžične težave je sledilo delo. Razdelili so nas v skupine , zadolžene glede na podtemo.  Prvo sem bila v skupini s temo o prilagojenosti šolskega sistema ( tema, ki je odprla kar nekaj gorečih razprav), a potem me je Zoom premaknil ( vrgel bi bilo mogoče bolj natančno opisano) v drugo skupino. Ekipo Slovenija, Evropa, svet sem nemudoma posvojila kot svojo, saj sem se  z preostalimi učenkami v njej  odlično ujela in pogovor je stekel izjemno produktivno. Podobno je bilo očitno tudi v vseh ostalih skupinah, saj je šel končni del zapisovanja možnih akcij kar čez določeni čas.  

       Nekaj idej je bilo vpletanje pogovora o poklicih direktno v učno snov, online poklicne tržnice ter veliko več pogovora o poklicni prihodnosti v šolah,  nekateri so celo predlagali dodatne ure na teden prav v ta namen. Meni osebno dobra ideja je bila livestream poklicev ( video v živo, prikazovanje načina dela v poklicu). Pogovor je tekel tudi o poudarku bolj specifičnih delovnih interesov, interdisciplinarnih ved, ki bodo morda bolj prisotne v prihodnosti. Družno smo tudi zagovarjali rušenje stereotipov o Sloveniji kot o kmečki državi ter o poklicih nasploh. Močno smo tudi poudarili naš državni problem: izseljevanja izobraženega prebivalstva. 

       Ta sestanek ni bil pomemben le zato, ker je kot  iskanje rešitev na težave, način izražanja otrok in tako tudi naše pravice do prostega mnenja. Bil je pomemben, ker nas je zopet združil kot ljudi , kot skupino, čeprav nas je ta virus vztrajno ločeval na več ravneh.  Najbolj od vsega pa je dokazal, da je možno, tudi v težavnih časih priti skupaj v enotnosti.